Na hitro o dednem pravu

Dedno pravo je tista vrsta prava, ki ureja prenos premoženja iz umrle osebe na dediča, ureja pa jo dedno pravo odvetnik.

Običajno se deduje po oporoki, ki jo je napisal pokojni pred smrtjo. V nekaterih primerih pa testamenta ni na voljo, takrat pride v poštev zakon o dedovanju, ki ureja zapuščino v primerih, ko ni oporoke.

Čeprav lahko zapustnik prosto razpolaga s svojim premoženjem, pa mora svojim potomcem zapustiti tako imenovani nujni delež, razen če jih razdedini po enem od zakonitih razlogov. Prav odvetniki v dednem pravu se najpogosteje ukvarjajo s spori glede nujnega deleža, zapuščinske obravnave pa se tako raztegnejo v zelo dolg čas. Tista zapuščina, ki je brez dediča pa po obravnavi postane državna last.

Pri dednem pravu poznamo več vrst dedičev. Njim se bomo posvetili malo kasneje. Kdo sploh so dediči? Gre za osebe, ki vstopijo v pravni položaj umrlega, v njegove pravice in tudi obveznosti. Problem se pojavlja takrat, ko je zapustnik zadolžen, ali pa takrat, ko je dedičev več in je potrebno zapuščino razdeliti.

Obstaja tudi več primerov, ko dedovanja ni:

-ko dedič ni znan ali se ne oglasi na oklic

-dediči ne obstajajo

– ko so dediči znani ampak dedno nevredni po zakonu

-ko preminuli razdedini vse dediče

-ko se dediči odpovedo dediščini

 

Pa se vrnimo k vrstam dedičev, poznamo naslednje:

-oporočni dedič

-zakoniti dedič

Prvi je tisti, ki mu zapustnik premoženje zapusti z oporoko, drugi pa tisti, ki mu premoženje pripada po zakonu.

Vsekakor gre za zakomplicirano vejo prava, zato vam svetujem, da se za vse informacije obrnete na odvetnika ali pa odvetniško pisarno, ki se z stvarmi iz tega področja ukvarja na dnevni ravni. Le-ti vam bodo znali objektivno svetovati tako, da se bo zadeva kar najbolje izšla za vse strani.

Be First to Comment

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *