Dopust v Evropski uniji

Potrebujete leto ali dve izrednega, četudi neplačanega dopusta?

Med najpogostejše vzroke za koriščenje izrednega dopusta v državah EU sodijo družinske obveznosti, izobraževanje in izpopolnjevanje, zdravljenje in preventiva

Redni letni dopust pripada slehernemu redno zaposlenemu – tistim, ki delajo s polnim ali skrajšanim delovnim časom, za določen ali nedoločen čas, v javnem ali zasebnem sektorju. Dolžina rednega letnega dopusta, ki se od države do države razlikuje, je za večino aktivnega prebivalstva na pragu 21. stoletja pravi balzam – za tiste manj ambiciozne, lenobne in nonšalantne pogosto celo najbolj vznemirljivi del poklicnega kurikuluma. Po podatkih mednarodne organizacije Hewitt Associates, katere strokovnjaki so se lotili preučevanja vpliva dolžine počitnic na zdravje in zadovoljstvo zaposlenih, se odnos do rednega, zlasti pa do izrednega dopusta močno razlikuje že na visoko razviti zahodni polobli.

Na začetku so Hewittovi raziskovalci javnosti ponudili dopustniško bilanco s podatki s štirih celin (z izjemo Afrike), ki priča, da po številu prostih delovnih dni (plačanega rednega dopusta) v svetovnem merilu prednjačijo Danska, Avstrija in Brazilija s 30 dela prostimi dnevi, sledita jim Francija in Švedska s 25, Nemčija s 24, Velika Britanija z 22, Avstralija in Nizozemska z 20, Japonska in ZDA z desetimi, na zadnje mesto pa se že tradicionalno uvršča Mehika, ki svojim delavcem po enoletni neprekinjeni zaposlitvi ponuja od šest do osem delovnih dni dopusta.

Najpogostejši vzroki v EU

Med najpogostejše vzroke in povode za odobritev izredne odsotnosti z delovnega mesta in z njimi povezane vrste oziroma oblike izrednega dopusta v državah Evropske unije sodijo družinske obveznosti, izobraževanje in izpopolnjevanje, zdravljenje in preventiva.

Družinske obveznosti oziroma zasebni vzroki. Obstoj in dolžina prostih dni v primeru nujnih družinskih oziroma zasebnih obveznosti (označba zasebnost naj bi preprečila potencialno diskriminacijo samskih, neporočenih in tistih, ki nimajo družine) sta natanko določena s pogodbami in sporazumi, veljavnimi v podjetjih, organizacijah in inštitucijah. Z dvema pomembnima izjemama: porodniški dopust in bolezenski dopust za nego otroka, ki ju ureja zakonodaja na državni, nacionalni oziroma v Nemčiji na zvezni ravni. Za regulacijo odsotnosti zaradi nujnih domačih del in opravil (Hausarbeitstag) pa so pristojne posamezne deželne vlade. Prosti dnevi so povezani s konkretnim dogodkom, kar pomeni, da jih mora zaposleni izkoristiti v aktualnem času (tri tedne po selitvi zaposleni nima več pravice do običajnega bonusa prostih dni v ta namen) in v dolžini, določeni

Be First to Comment

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *